"Spoštovani!

Evropska unija se je v zadnjih letih soočila s številnimi izzivi, ki so močno načeli zaupanje državljanov v evropske politike. Porast populizma in nacionalizma je posledica tudi počasnega ali neuspelega evropskega ukrepanja za učinkovito upravljanje z migracijami, ki ga skrajno desna politika z lažmi in ustrahovanjem vse bolj izkorišča za nabiranje političnih točk. To vse bolj vnaša razdor in nezaupanje med državami članicami, na kocko pa postavlja prihodnost schengna in Unije na splošno.

Dovolj je, da pogledamo v sosednjo Avstrijo in še ostalih 5 držav schengenskega območja. Te kljub številnim dodatnim ukrepom za zaščito zunanjih meja EU ter občutnemu zmanjšanju števila prihodov v EU že več kot tri leta neupravičeno in nezakonito podaljšuje nadzor na notranjih mejah. V takem ozračju je težko sprejemati skupne evropske odločitve. A odgovornost nosimo vsi.

Ohranitev schengenskega območja in prostega pretoka znotraj Unije, ki je simbol evropskega povezovanja, je zato odvisna predvsem od učinkovitega upravljanja in zaščite zunanjih meja Evropske unije. Za to pa potrebujemo zadostna in učinkovita evropska finančna sredstva.

Vesela sem, da danes razpravljamo o predlogu skupne EU blagajne za naslednjih sedem let za meje in vizume, težkem več kot 9 milijard evrov. To je kar petkrat več kot do sedaj. Tovrstni finančni instrumenti so izjemno pomembni za evropske državljane, saj EU politike prevajajo v konkretne ukrepe. Tako Evropejci tudi najbolj neposredno občutimo Evropo.

Ob tem še posebej pozdravljam, da bo vsaj 70 milijonov evrov za različne ukrepe na voljo tudi Sloveniji, ki upravlja eno od najbolj obremenjenih kopenskih schengenskih meja zlasti v poletnih mesecih.

Finančni instrument bo zagotovil podporo ukrepov držav članic in ima dva ključna stebra. Prvi je integrirano upravljanje z mejami, kamor spadajo nazor kopenskih, zračnih in morskih meja, vključno z iskanjem in reševanjem na morju; preprečevanje nezakonitih prehodov; boj proti čezmejnemu kriminalu ter razvoj in izvajanje informacijskih mejnih sistemov za nadzor potnikov in blaga. Na drugi strani bo finančni instrument podpiral države članice pri izvajanju skupne vizumske politike.

Od celotne ovojnice bo 60 odstotkov sredstev namenjenih nacionalnim programom držav članic ter 40 odstotkov ukrepom, ki jih bo neposredno financirala Unija. Instrument tako zagotavlja finančno podporo za izvajanje politik, ki temeljijo na solidarnosti in pravični delitvi odgovornosti med državami članicami ter krepitvi medsebojnega zaupanja.

Še posebej sem vesela, da nam je v pogajanjih uspelo zagotoviti, da bo najmanj 20 odstotkov sredstev namenjenih prav vizumski politiki ter lajšanju prehajanja meja dobro-namernim potnikom, ki ne predstavljajo nobene grožnje Uniji ali državam članicam. Vzpostavitev območja brez notranjih meja je namreč eden izmed največjih uspehov in najoprijemljivejših dosežkov Evropske unije tako za evropske državljane kot za podjetja. Schengensko območje pa eno izmed najpomembnejših sredstev, s katerim lahko evropski državljani uveljavljajo temeljne svoboščine do prostega pretoka, notranji trg pa lahko uspeva in se razvija.

Še posebej sem vesela, da nam je uspelo močno okrepiti določbe glede spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Z uveljavitvijo vse več pametnih informacijskih tehnologij in sistemov na mejah se je denimo močno povečala nevarnost kršenja zasebnosti ter vse bolj okrepila potreba po celostni zaščiti in varovanju osebnih podatkov. In to nam je uspelo!

Podobno smo tudi okrepili določbe, ki države članice pri izvajanju ukrepov vselej obvezujejo k spoštovanju mednarodnega in evropskega prava, še posebej načela prepovedi vračanja. To načelo ne velja zgolj na ozemlju države, ampak tudi zunaj njenega ozemlja, med drugim na odprtem morju pri iskanju in reševanju ljudi na morju.

V zvezi z upravljanjem meja, tudi v tako imenovanih žariščnih točkah ali »hot-spots«, pa smo uspeli izboljšati določbe o spoštovanju pravice do mednarodne zaščite ter še posebej glede varstva ranljivih skupin, kot denimo so otroci.

Sklad za meje in vizume je eden izmed ključnih instrumentov, namenjenih podpori za izvajanje notranjih politik Unije in držav članic. V parlamentu zato predlagamo bistveno omejitev ter uvedbo ustreznih zaščitnih ukrepov za financiranje programov v tretjih državah. Evropsko upravljanje meja nikakor ni povezano z ustanavljanjem centrov za pridržanje ali izkrcanje v tretjih državah, ali s prenosom upravljanja evropskih meja na tretje države. Ob tem je treba dodati še, da ima Unija več finančno veliko težjih programov, namenjenih tretjim državam. EU pa je prav tako največja donatorka razvojne pomoči na svetu. Pri tem naj tudi ostane.

Za večjo preglednost predlagamo večjo vključenost civilne družbe ter lokalnih in regionalnih oblasti v procesu priprave nacionalnih programov. Za večji demokratični nadzor pa večjo vlogo Evropskega parlamenta glede porabe denarja iz instrumenta ter boljši dostop do informacij.

Upam, da bodo kolegi jutri poročilo podprli z veliko večino.

Hvala lepa!"

POROČILO ***I o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za finančno podporo za upravljanje meja in vizume v okviru Sklada za integrirano upravljanje meja
(COM(2018)0473 – C8-0272/2018 – 2018/0249(COD))

 

Govor je na voljo tudi preko video povezave tukaj.