Poslanka v Evropskem parlamentu Tanja Fajon (S&D/SD), poročevalka v senci, je ob glasovanju povedala: "Ponarejanje denarja negativno vpliva na družbo in povzroča škodo podjetjem in posameznikom, ki za ponaredke ne prejmejo odškodnine, tudi če so jih prejeli v dobri veri. Evro še vedno ni ustrezno zaščiten, ponaredbe bankovcev so EU od uvedbe skupne denarne enote leta 2002 stale že 500 milijonov evrov. Neenotne sankcije so eden od razlogov za neenako zaščito evra po EU. Imamo maksimalno raven kazenskih ukrepov, ki pomagajo tožilcem in sodnikom v postopkih, žal pa nam v EP tudi tokrat ni uspelo poenotiti minimalne kazni. Ta bi imela izjemno praktično vrednost za zaščito evra, a evropske vlade vztrajno branijo nacionalne pristojnosti na tem področju in s tem še bolj na široko odpirajo vrata vsem, ki jih mika ponarejanje.

Zagotovitev zaupanja državljanov, podjetij in finančnih institucij v pristnost bankovcev in kovancev je bistvenega pomena. Kot poročevalka v senci sem si močno prizadevala za uveljavitev večje zaščite naše skupne valute in za uveljavitev minimalne kazni šestih mesecev za ponarejevalce na območju celotne EU. Pomembno je, da so kazenskopravni ukrepi v vseh državah enotni, sankcije pa učinkovite, sorazmerne in odvračilne in morajo vključevati zaporno kazen.

V EU za pregon in zaščito valut države uporabljajo nacionalne zakonodaje, pri čemer prihaja do velikih razlik. Tako je že danes na primer za isto kaznivo dejanje v nekaterih državah zagrožena zaporna kazen do 10 let, v drugih pa zgolj denarna kazen. Te razlike negativno vplivajo na zaščito in boj proti ponarejanju.

Leta 2000 so države članice uspele poenotiti minimalno maksimalno sankcijo osmih let za hude ponarejevalce, za korak dlje pa očitno še nismo pripravljeni. Slovenija sicer že ima v svoji zakonodaji šestmesečno minimalno zagroženo kazen za ponarejanje, kot jo predlaga Komisija.«