"Danes so v svetu uspešni zgolj veliki, visoko integrirani sistemi," je poudaril diplomat Peter Bekeš. V svojem mnenju o morebitni konfederativni ureditvi EU je bil slikovit: "Konfederacija je rešilni čoln, nikakor pa ne plovilo na dolge proge. Vse konfederacije so se sprevrgle v federacije in tudi Švicarska konfederacija je dejansko uspešno delujoča federacija. Krizo pa bi morali razumeti tudi kot priložnost: pometla bo s slabim in na površje prinesla boljše in sposobnejše."
Tina Seršen, strokovnjakinja za energetiko, se je strinjala, da "lahko Evropska unija določene politike, katerih ureditev je neobhodna za dosego cilja postati najuspešnejše  gospodarstvo sveta, izkoristi v svoj prid. Na energetskem področju ima EU veliko priložnost, da se dokaže."
Prof. Maja Bučar, prodekanja na Fakulteti za družbene vede, je dejala, da v Evropi manjka vizionarjev in da EU prepogosto in neutemeljeno izrabljamo za izgovor, češ, da moramo nekaj delati "zaradi Bruslja", obenem pa pozabljamo, da imamo v rokah prav vse vzvode za sodelovanja pri odločanju. V zvezi s cilji Evropske komisije, ki jih ta zastavlja v razvojnih strategijah in programih, a jih pogosto ne dosežemo, je poudarila, da je kljub temu prav, da so ambiciozni, saj članicam EU pomenijo dodatno spodbudo. Poleg tega so za razvite države cilji že dosegljivi. Na vprašanje, kako državljanom v času krize razložiti povečano vlaganje v specifična, ozko strokovna znanstvena in razvojna področja, od katerih ne pričakujejo ali vidijo neposrednih koristi, je odgovorila s primerom Finske, kjer raziskavam in razvoju namenjajo kar 4 odstotke BDP, kar je poleg Izraela največ na svetu: " Finska država je gospodarski preobrat doživela prav v trenutku krize - več vlaganj se je zelo hitro odrazilo v splošnem napredku države." 
Razpravljalci so se dotaknili še nezaposlenosti mladih in znižanja volilne pravice na 16 let, kakovosti medijev in novinarskega poročanja, do katerega so bili kritični, saj po njihovem mnenju novinarji pogosto ne poznajo dovolj dobro evropskih procesov odločanja in posledično slabše informirajo javnost, ter Evrope več hitrosti. Kot je poudarila Bučarjeva, se nam ta na področju inovacij že dogaja. Država mora, so se strinjali sogovorniki, dovolj zgodaj prepoznati in izraziti svoje interese in stališča in prepoznati morebitne "nevarnosti" ali škodo, če v določenih politikah oz. programih ne sodeluje, sicer obstaja nevarnost, da bomo pristali le pri manj pomembnih izvedbenih delih. 

Posnetek konference je že na voljo in si ga lahko ogledate tu.