Spoštovane tovarišice in tovariši, spoštovani gosti, spoštovano občinstvo!

Ko sem se zjutraj odpravljala na to naše srečanje, mi je prišlo na misel, da pravzaprav ne bi mogli bolj učinkovito zaključiti letošnjega Tedna Evrope kot z otvoritvijo nečesa novega: z javno razpravo o naprednih idejah za Evropo. To namreč današnja konferenca v svojem bistvu predstavlja.

Vesela sem, da prav socialni demokrati udejanjamo to potrebo po javni razpravi, za katero že dolgo vemo, da jo potrebujemo. Nadgradili smo jo s programskim dokumentom Evropa za ljudi, ki ga bo v dokončni obliki sprejela Konferenca SD po koncu našega dogodka.

Vesela sem tudi zelo dobrega odziva naših gostov – ne glede na svojo politično orientiranost ste se vsi odzvali povabilu za nastop v razpravi. To razumem kot visoko stopnjo zavedanja pomena sodelovanja, sobivanja in solidarnosti. In se vam za to zahvaljujem.

In vesela sem vas, številčna publika, ki dokazujete, da med seboj vendarle imamo posameznike s posluhom in voljo za družbene spremembe.

Sodelovanje, solidarnost in sobivanje so trije ključni elementi, na katerih moramo graditi skupno evropsko prihodnost.

Pri tem se ne sprašujem, ali je ta skupna prihodnost možna ali ne. Prepričana sem namreč, da je življenje Evropejcev v Evropski uniji sploh edina možnost za prosperiteto držav in narodov.

Žal se veliko Evropejcev, predvsem pa vse več mojih sodržavljanov s tem ne strinja. V zadnjem evrobarometru, evropski raziskavi javnega menja, je samo 45 odstotkov Slovencev menilo, da je članstvo v EU koristno.       

Tudi zato potrebujemo javno razpravo.

Ker je večina teh ljudi očitno pozabila na številne in očitne koristi, ki jih imamo od povezave. Ker so pozabili, da Evropska unija s svojim notranjim trgom in štirimi svoboščinami ni naravna danost, marveč projekt več kot polstoletnih pogajanj.
Pozabili so, da so prost pretok oseb, storitev, kapitala in dela ter skupna valuta v prostoru brez državnih meja nekaj, kar smo si morali prislužiti. Pozabljajo na evropski proračun, iz katerega je Slovenija še vedno neto prejemnica, pozabljajo na evropski denar, s katerim je bilo v 15 letih v Sloveniji ustvarjenih in realiziranih ogromno projektov, v praktično vsaki vasi, na možnosti za mlade, za študente, na pravice potrošnikov.
Pozabljajo na visoko stopnjo demokracije in spoštovanja človekovih pravic.    

In nazadnje, čeprav verjetno najbolj pomembno – pozabljajo, da stanje miru, ki ga Evropska unija zagotavlja že 60 let, ni nujno večno.

Pri čemer se verjetno vsi v dvorani strinjamo z mislijo, da je boljši kos kruha v miru kot polna hiša mesa v prepiru.

Se pa gotovo strinjamo tudi z mislijo, da Evropska unija, hiša, v kateri sta kruh in meso v tem trenutku vse bolj neenakomerno in nepravično razporejena, potrebuje prenovo.

Potrebuje manj elitizma in več egalitarizma; manj egoizma in več altruizma; manj birokracije in več energije; manj delitev in več združitev.

Potrebuje vrnitev k solidarnosti, sodelovanju in sobivanju.    

Zato socialni demokrati pozivamo k razpravi.

Da dosežemo, da bodo trenutne politične in socialne delitve, ki so sedaj vzrok za populizem in nacionalizem, postale razlog in prelomna točka za pot v odgovorno politiko, ki bo delala z ljudmi in za ljudi.

Da najdemo in vpeljemo mehanizme, s katerimi bomo dosegli vsebinske izboljšave, ki bodo pozitivno vplivale na vsakodnevno življenje državljanov, in da damo odgovor na vprašanje, kako popraviti oziroma prilagoditi institucionalni ustroj, zmanjšati demokratični primanjkljaj in Unijo približati svojim državljanom.

V odgovorih na dosedanje krize je bila Evropska unija slaba – prepočasna in neenotna, žal se tudi socialna demokracija v odgovorih ni najbolje znašla. A zadnja kriza, begunska, ki je dokončno razgalila zavirajoč način delovanja nekaterih članic in uveljavljanje lastnih sebičnih interesov, ob čemer so zrasli apetiti po nacionalizmu, protekcionizmu in skrajnostim, nam socialnim demokratom vendarle daje še eno priložnost, da se znova postavimo za vrednote, ki so nam lastne, ki so tudi temeljne vrednote EU, ki pomenijo vrnitev k izvoru.

Naša usmeritev je jasna: Evropa z ljudmi in Evropa za ljudi. Zato je osnovno merilo pri razvoju naših idej odgovor na vprašanje: ali ideje prinašajo boljše življenje za vsakogar.

Gospodarski razvoj, skupaj z naložbami in digitalizacijo, ter povečanje programov in izdatkov za raziskovanje, to so teme, ki morajo biti ključnega pomena za Evropo prihodnosti.
Socialni demokrati posebej poudarjamo boj proti davčnim utajam ter ohranjanje delavskih in socialnih pravic.
Na vrhu prioritet ostaja tudi skupna migrantska politika, ki se je moramo nujno lotiti tudi v luči evropske demografske slike, slabšega položaja mladih in starejših.

Zato si moramo odločneje prizadevati in tudi doseči uveljavitev in dosledno spoštovanje vsaj minimalnih standardov, ki bodo uokvirili delovanje na teh področjih. Že dlje časa posebej poudarjamo skupno zunanjo politiko in skupni davčni sistem. To je osnova, ki zagotavlja večjo pravičnost, boljšo varnost, pravo konkurenčnost.

Omejevanje temeljnih svoboščin in nespoštovanje človekovih pravic – to ni pot sodobne Evrope.

Ne moremo in ne smemo pristati na recept, ki v krizah predpisuje protekcionizem, izolacijo, ograje. To bi pomenilo izdajo ideje očetov Evrope in vseh tistih, ki so nam dobesedno krvavo priborili mir.

In če so med nami ljudje, ki tega ne zmorejo razumeti na ravni sočutja do ljudi, četudi drugače govorečih, jih morda lahko prepričamo s statistiko, ki sem jo nedavno slišala. In je surova.

Zaradi omejevanja in neizvajanja Schengenskih pravil kot posledice vala beguncev je bilo izračunano, da bi ponovna uvedba meja v enem letu samo na področju transporta povzročila za 18 milijard evrov (!) dodatnih stroškov. Vsak tovornjak, ki stoji na meji eno minuto, stane 2 evra. Vsak tak izgubljeni evro se pozna v dražjih dobrinah, ki jih plačamo potrošniki, v manj delovnih mestih, na koncu pa v slabši konkurenčnosti Evrope.

Zato je ogrozitev temeljnih svoboščin z gospodarskega, družbenega in humanističnega vidika zadnje, na kar bi sploh smeli pomisliti.

Ne zidovi, temveč um in razum, ne zapiranje in strah, temveč nova evropska solidarnost - to potrebuje Evropa, to potrebujemo ljudje. Brez povezovanja dajemo moč populističnim in skrajnim težnjam, te pa bi za Evropo lahko bile pogubne.

Hvala vsem, ki ste z nami. Skupaj smo močnejši, zato bomo uspešni v izgradnji nove Evrope – Evrope za ljudi.