''V EU očitno premalo naredimo za zaščito in spodbujanje svobode in pluralizma medijev. Dokaz je vse večje število držav, v katerih je medijska svoboda močno nazadovala, novinarji pa so pod vse večjim pritiskom, tudi samocenzure. To je tudi posledica dolžniške krize, zaradi katere se je več medijev znašlo v finančno odvisnem položaju ali celo bankrotu. V poročilu države unije vnovič opominjamo, da je varovanje in spodbujanje svobode izražanja zapisano v njihovih ustavah,'' je sprejetje poročila komentirala Tanja Fajon. ''V primerih resne ogroženosti ali kršitve te svobode v katerikoli državi članici smo na podlagi Pogodb EU in Listine o temeljnih pravicah dolžni posredovati, da zaščitimo evropski demokratični in pluralistični red in temeljne pravice državljank in državljanov. To smo v nedavno naredili v Evropskem parlamentu v primerih več držav, med drugimi Italije, Madžarske in Bolgarije."

Poročila nevladnih in evropskih novinarskih organizacij ter združenj zadnja leta dokazujejo, da so številne države EU nazadovale, posebno Italija, Grčija, Bolgarija, Romunija. ''Ne le da si vladajoče elite nenehno prizadevajo vplivati na medije, tudi s politično motiviranim finančim izsiljevanjem javnih radiotelevizij, izčrpavajo in ogrožajo svobodo poročanja in pluralnost medijev, tudi v Sloveniji. To je privedlo celo do novinarske samocenzure, upada raziskovalnega novinarstva, finančnih propadov številnih medijev in odpuščanja zaposlenih. S posebnim vplivom na javne medije politika zategovanja pasu celo znižuje javna sredstva za javne medije in ogroža njihovo svobodo in obstoj," pravi Fajonova, ki je k poročilu vložila številna dopolnila.

Sprejeto poročilo je prav tako velika podpora raziskovalnemu novinarstvu, saj so te vrste novinarji pod velikimi pritiski politike in kriminalnih združb, zato poročilo poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi ustrezno finančno podporo za ohranjanje in krepitev raziskovalnega novinarstva. Raziskovalno novinarstvo lahko v svojem bistvu pomaga odkrivati družbene anomalije in je lahko v pomoč organom pregona, ki so po uradni dolžnosti dolžni ukrepati v primerih odkritih indicev kaznivih dejanj. Prav zato, poudarja Fajonova, je izjemnega pomena tudi boj proti nekaznovanosti. "Oblasti v državah članicah ne morejo obravnavati groženj, nasilja in varnosti novinarjev brez zagotovil političnih, pravosodnih in policijskih organov, da bodo sprejeli odločne ukrepe proti tistim, ki napadajo novinarje in njihovo delo. Nekaznovanje vpliva ne samo na svobodo tiska, ampak tudi na vsakodnevno delo novinarjev, saj ustvarja ozračje strahu in samocenzure," je še poudarila evropska poslanka.