Na konferenci je Agencija EU za temeljne pravice opozorila predvsem na problem dostopa do zdravstvenih storitev. Ta je nezakonitim migrantom in njihovim otrokom prepogosto onemogočen. Tudi pravica do hospitalizacije je v nekaterih državah EU še vedno omejena le na urgentne primere. Grčija in Španija sta edini od desetih anketiranih EU članic, kjer so otroci ilegalnih migrantov zakonsko upravičeni do zdravstva z enakimi pravicami kot otroci državljani.

Tanja Fajon, ki je povezovala konferenco, je dejala: "Zavrnitev zdravstvene oskrbe je kruto dejanje, ki ima zelo negativne posledice. Nezakoniti migranti bodo zaradi strahu pred izgonom iz države najverjetneje do zadnjega odlašali z iskanjem zdravstvene oskrbe. Njihovo zdravstevno stanje bo takrat morda že kritično in stroški oskrbe toliko večji. V primeru nalezljivih bolezni lahko to predstavlja velik problem za zdravstveno stanje prebivalstva, kot tudi za samo zdravstvo."

Claude Moraes, britanski poslanec S&D, je v imenu poslanske skupine pozval Evropsko komisijo, naj v polni meri zagotovi razširitev zakonsko obvezujoče Listine o temeljnih pravicah, ki vključuje tudi pravico do zdravstva in izobraževanja, na nezakonite migrante po EU.

Konference so se udeležili številni strokovnjaki s področja migracijskih politik. Predvsem so se govorniki strinjali o nujnosti aktivne vloge institucij pri reševanju ne le migracijske politike, temveč tudi razvojnih politik EU, uravnavanja trga delovne sile in upravljanja socialnih storitev. Poslanka Fajonova je še dodala, da moramo biti pri iskanju migracijskih rešitev učinkoviti in se, kljub težnjam nekaterih EU držav k populistično konzervativnim politikam, zavedati svoje odgovornosti do soljudi. "Udejanjati moramo solidarnost," je poudarila.