Imeli bodo tudi pravico zahtevati kateri koli dokument institucij, vključno z dokumenti, prejetimi od nacionalnih vlad, tretjih držav ali drugih virov, in ga dobiti v 15 dneh. To bo veljalo tudi za Evropsko sodišče, Evropsko centralno banko in Evropsko investicijsko banko, vendar le v povezavi z administrativnimi nalogami.

"To je velik uspeh in korak naprej za demokracijo in evropske državljane, saj odpravlja morebitno dogovarjanje v ozadju. Govorimo o pravici, ki državljanom omogoča, da se prepričajo, da smo parlamentarci odgovorni za to, kar počnemo v njihovem imenu, da je Komisija odgovorna za svoja dejanja in enako tudi Svet ministrov. To bo tudi uničijo mit medijev, da se nepriljubljeni ukrepi iz Bruslja" nalagajo" na države EU brez soglasja njihovih nacionalnih vlad," je po glasovanju povedal poslanec Michael Cashman (S&D), ki si je zadnje desetletje močno prizadeval za odprtost EU institucij.

Novim določbam so močno nasprotovali konservativni poslanci, ki so v vroči razpravi pred glasovanjem zagovornike preglednosti dela primerjali s kriminalci in trdili, da državljani ne bi smeli vplivati na proces odločanja.
Slovenija je bila v skupini enako mislečih držav, ki so zagovarjale potrebo po čim večji transparentnosti. "Državljani zaslužijo, da so primerno obveščeni. Z dobrim zgledom na evropski ravni bomo lahko občutno vplivali tudi na pravico dostopa do informacij javnega značaja na nacionalni ravni. Prepričana sem, da boljši dostop javnosti do naših dokumentov nikakor ne bo ohromil našega dela. Odprta vrata krepijo zaupanje, zaprta vrata pa na žalost vodijo v izolacijo," je v svojem nagovoru poslancem povedala Tanja Fajon.