»Tako doma kot v Evropi pogrešam energijo enotnosti, ki je spremljala vstop naše države v EU,« je povedala Marta Kos in poudarila, da je prav, da imamo velika pričakovanja, a moramo biti za njihovo uresničitev tudi aktivni, saj se nič ne bo zgodilo samo od sebe, in da bi si morali bolj zaupati. »Kriza v EU je tudi generacijska, ker so mladi pozabili, zakaj je skupnost sploh nastala. Razmere se spreminjajo, procesi pa so kompleksni. Svet je obrnjen na glavo zaradi individualizma, nacionalizma in protekcionizma,« je povedala veleposlanica v Švici. Ta ravno zaradi svojega protekcionističnega trga in prenosa suverenosti noče postati članica EU, a se obenem še posebej zaradi koronakrize vse bolj zaveda pomena prostega pretoka ljudi, dobrin in drugih svoboščin.

»Danes je sodelovanje še veliko bolj pomembno kot v preteklosti,« je poudaril Janez Potočnik, ki meni, da se svet v nekaj mesecih ni spremenil, ga pa zaradi krize bolje razumemo. »Evropska unija je globalno gledano še najbolje organizirana, v dobrem in slabem,« je dejal. Omenil je tri krize, akutno zdravstveno in ekonomsko ter kronično, ki je povezana z globalizacijo in degradacijo okolja in nas sili v trajnostni razvoj, to je revščina in razslojevanje. Pohvalil je Evropsko komisijo za podporo zelenemu novemu načrtu, ki je predrugačil pogled na gospodarsko rast. Pojasnil je še, da je bil kot komisar vedno kritičen do problemov EU, ker je nosil odgovornost za spremembe, a obenem vedno s pozitivnim odnosom, saj se je treba zavedati prednosti, ki jih z EU imamo. Poudaril je, da ne smemo gledati na EU samo skozi ta trenutek, ker so problemi dolgoročni, in da potrebujemo spremembo ekonomskega sistema, da ta ne bo rasel na račun rušenja naravnega kapitala - okolja. »Če bomo koristi članstva v EU gledali zgolj skozi finančne transferje, bomo kolektivno poteptali tisto, kar je v EU resnično vredno,« je dejal Potočnik.

Zgodovinar Božo Repe je poudaril krizo identitete. Pojasnil je, da se je ta po drugi svetovni vojni gradila iz zmage, da pa protifašizem danes ni več vrednota in povojne identitete ni več. »Tudi evropski parlamentarci ste o tem sprejeli vrsto kontradiktornih resolucij,« je bil kritičen. »Solidarnosti je malo ali nič. Veseli smo lahko, če jo bomo nekaj dobili v času koronakrize,« je dejal. Sicer pa meni, da je ne glede na vse EU nekaj najboljšega, kar se nam je do sedaj zgodilo, in da Slovenija brez nje ne more preživeti. Vendar se moramo vprašati, kaj lahko sami storimo zanjo. Ne smemo se postavljati na rep, temveč ob bok razvitim, potrebujemo ambicije naš cilj mora biti, da Slovenija postane neto plačnica. Opozoril je še na krizo enakosti, saj temeljne državljanske pravice razume vsaka država po svoje: »Če pogledamo denimo pravico do splava, ženske na Poljskem niso enakovredne drugim v Evropi.«           

Gostje so si bili edini, da kljub svojim pomanjkljivostim ostaja edinstven prostor in priložnost za uresničevanje idej in sanj, udejanjanja svobode, demokracije, solidarnosti in prosperitete prebivalcev našega kontinenta, kar so povzeli tudi v svojih zaključnih mislih.       

Za konec je poslanka Tanja Fajon državljanom čestitala ob dnevu Evrope in dnevu zmage in zaželela, naj sanje, ki so nam še vedno dovoljene, postanejo resničnost, EU pa še dolgo povezana.