Pozabiti želijo, da so se v uporu proti zavojevalcem, kar je bilo pogumno in častno dejanje, združili zavedni Slovenci ne glede na svoje politično, versko ali drugo prepričanje - komunistična stranka in krščanski socialisti, sokoli in kulturniki … In pozabiti želijo, da so gesla OF tista ista gesla, ki so Slovenijo v svoji celoti pripeljala do samostojne države; med njimi: pravica slovenskega naroda do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in združitve z drugimi narodi, ter osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega naroda, vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.

Medtem ko bodo v ponedeljek, na praznični dan, prenekateri desničarji in konservativci, tudi konvertiti, kot je denimo naš premier, in vsi tisti z opešanim spominom pljuvali čez OF in naš praznik, ko bodo kot že tolikokrat doslej skušali izenačiti kolaborante in partizane, bodo obenem pozabili, da so ravno upor proti okupatorju, partizanstvo in narodnoosvobodilni boj temelj današnje svobodne Slovenije.

In to dejstvo je nespremenljivo. Uporniška moč in jasen skupen cilj sta bila odločilna za slovenski narod. Naši predniki so se borili za pravo in pravično stvar. Brez OF ne bi bilo Slovenije. K sreči ta zavest v Sloveniji še ostaja dovolj močna, da ne dovoli spreminjanja zgodovine. Ne dovoli pozabe. In ne dovoli spreminjanja te zavesti.

Želim si, da bi bili Slovenci enako zavedni in uporniški tudi danes. Morda bi tudi bili, če ne bi našemu vodstvu očitno manjkalo povezanosti z narodom, solidarnosti, poštenosti. Prav v tem trenutku smo namreč zaradi pandemije korona virusa spet na preizkušnji - zdravstveni. Pred tremi tedni jo je naš premier primerjal nič manj kot z vojnim stanjem. Pričakovali bi torej strnjene vrste vodstva v boju za svoj narod. In kaj se je v resnici zgodilo?

Ne le, da smo priča nenehnim (delno pričakovanim) kadrovskim menjavam nove vlade, številnim izmišljenim novicam, napadom na medije in novinarje, novim delitvam, osebnim žalitvam - vse pod pretvezo skrbi za narod in zdravje, ampak celo veliko več: priča smo pravemu norčevanju. Medtem ko so zdravstveni delavci, trgovci … s pomanjkljivo zaščitno opremo tvegali svoje zdravje, da ne rečem življenja, so nekateri nemudoma začeli iskati poti zadovoljevanja lastnih interesov in finančnega okoriščanja, med njimi člani vlade. Afera z zaščitnimi maskami, v kateri se v tem trenutku namesto nemudnih odstopov vpletenih še vedno iščejo zgolj opravičila in izgovori, kaže v tem trenutku vso bedo in neizprosno aroganco voditeljev brez morale in odgovornosti.

To ni Slovenija, kakršno zaslužimo in kakršno si želimo. Zato bi v tem času morali strniti vrste vsaj državljani in zahtevati pravičnost, transparentne informacije, resnico in odgovornost. Kaj bomo v resnici dočakali, se bo razjasnilo kmalu.

Negativni odzivi, ki sem jih omenila na začetku, me sicer ne skrbijo. Vsem Slovenkam in Slovencem čestitam ob dnevu boja proti okupatorju. Praznujmo! Poklonimo se tistim, ki so dali svoja življenja za svobodo domovine. Nikar pa se ne uklonimo tistim, ki se pod pretvezo pomoči državi napajajo kot dobičkarji, zaslužkarji, prevaranti in skrivači. Kajti to je verjetno najslabša in najbolj nevarna oblika okupatorstva.