"S spremembo zakonodaje, ki bo državi omogočila, da lahko uporabi zavorne mehanizme in delavcem iz drugih držav prepreči dostop do socialnih transferjev, bo uzakonil diskriminacijo in prižgal zeleno luč za različne koncesije različnim državam. Kajti če bo to danes storil to v primeru Britanije in tujih delavcev, bo jutri primoran dati popust denimo Bolgariji pri uveljavljanju ukrepov okoljske politike, ali Nemčiji pri standardih varne hrane itd. Sprašujem se, kaj bo v primeru Britanije meja pri povečanem številu migrantov, kaj bodo morebitni razlogi za zahteve drugih držav? Kako hitro bo ogrožen notranji trg in kako hitro bodo kršene temeljen človekove pravice? Na teh principih pa EU deluje," je bila odločna poslanka.

Kolege je opozorila, da Tusk želi očitno na vsak način ustreči Cameronu in britanskim izbirčnim apetitom, a pri tem pa ne uporabi orožja, ki bi ga lahko: namreč dejstva, da ima Velika Britanija že tako ali tako kar nekaj izjemnih odpustkov – od schengna do rabata pri proračunskem vplačilu. Zaradi slednjega samo Slovenija vsako leto v EU proračun dodatno plača najmanj 30 milijonov evrov, ki bi jih lahko porabila za denimo reševanje migrantske krize.

Vprašala je tudi, kaj bo, če Cameronovim željam s ponudbo ne ustrežemo? Do kod smo pripravljeni popuščati kapricam samo zato, da bi država ostala v EU? Smo res pripravljeni plačati vsakršno ceno? Ali pa je nemara čas, da preprosto rečemo – naj se Britanci in njihovi voditelji sami odločijo.  

"Vsi vemo, da lahko zakon ali odnose v družini zakrpamo le, če temeljijo na odnosu enakopravnosti, ne pa ponižnosti in uklanjanja. Popuščanje zaradi ljubega miru dolgoročno ne more imeti drugačnih posledic, kot popoln razpad zveze," je zaključila Tanja Fajon