Pravico do konzularne in diplomatske zaščite sicer urejata 46. člen Listine EU o temeljnih pravicah ter 23. člen Pogodbe o delovanju EU, vendar je bilo brez jasnih pravil njeno udejanjanje v vsakdanjih in kriznih situacijah omejeno, oteženo in na  ravni držav članic povsem neusklajeno.  

"Pravila, opredeljena v predlogu direktive, so izjemno pomembna za zaščito državljanov EU v tretjih državah. Ni dovolj, da pravice državljanom EU zagotavljamo zgolj na papirju, imeti moramo jasna pravila, kako te pravice ščitijo naše državljanke in državljane ter jih obvestiti, kako, kje, kdaj in od koga lahko pričakujejo konzularno-diplomatsko zaščito v tretjih državah. Z današnjim glasovanjem smo storili korak v to smer," je izid glasovanja opisala evropska poslanka in poročevalka v senci Tanja Fajon (SD/S&D).

Predlog direktive uvaja tudi določene novosti. Med drugim naloge konzularne zaščite  v tretjih državah razširja tudi na delegacije EU, kar v praksi pomeni, da lahko državljani EU, ki v tretjih državah nimajo lastnih konzularno-diplomatskih predstavništev, konzularno zaščito dobijo tudi pri delegacijah EU. Državljani EU imajo pri tem pravico svobodno izbirati predstavništvo države članice, kamor se bodo zatekli po konzularno pomoč. Do konzularne zaščite držav članic ali delegacij EU bodo po novem upravičeni tudi družinski člani državljanov EU, ki sami niso državljani Unije.    

"V preteklih nekaj letih smo bili priča številnim odmevnim dogodkom, kjer se je izkazalo, da je sodelovanje, koordinacija in zaščita državljanov EU v kriznih situacijah v tujini pomanjkljivo urejena, zato sem izjemno zadovoljna, da smo v Evropskem parlamentu postavili jasna pravila glede vlog, funkcij in razmerij med državami članicami in delegacijami EU. Iz tega vidika je tudi pomembno, da bodo konzularno zaščito uživali tudi družinski člani in registrirani partnerji državljanov EU, ki sami niso državljani EU," je nekatere novosti opisala evropska poslanka Tanja Fajon.      

Nova pravila državljanom EU zagotavljajo zaščito v primerih izgube osebnih dokumentov, odvzema prostosti, pridržanja, ko postane žrtev kaznivega dejanja, poškodb, nesreč ali smrti. Države članice, ki v določeni tretji državi nimajo lastnih konzularno-diplomatskih predstavništev, morajo informacije o pravici svojih državljanov do konzularne zaščite objaviti na spletnih straneh svojih zunanjih ministrstev.

"V torek smo evropski poslanci izglasovali predlog, da se leto 2013 imenuje za evropsko leto državljanov. Sprejetje pravil o konzularni zaščiti in njihovo udejanjanje v praksi je nedvomno eden od načinov za spodbujanje zavedanja državljanov EU o njihovih pravicah ter eden od najbolj vidnih načinov vzpostavljanja skupne identitete. Povedano nekoliko karikirano, če se v tujini znajdete v težavah se lahko od sedaj najprej za pomoč obrnete na najbližjo stavbo, ki jo krasi zastava z rumenimi zvezdami na modri podlagi," je v zaključku poudarila Tanja Fajon.

Predlog direktive mora biti sedaj potrjen še na Svetu. "Zaradi različnih interesov majhnih in velikih držav članic, so se manjše razlike pojavile že pri pogajanjih v parlamentu. Pozorno bom spremljala razprave na Svetu, saj moramo zagotoviti, da se ukrepi, ki jih je sprejel parlament ne zavržejo," je nadaljnji postopek komentirala poročevalka v senci.