Vsi skupaj smo se znašli v popolnoma novi situaciji, v kateri bomo morali sproti ugotavljali, kaj ta izstop pravzaprav prinaša. Zato lahko na izid pogledamo tudi z druge strani in ga vidimo kot priložnost za spremembe, za zasuk v nov začetek.

Kar se Slovenije tiče, bi rada politike, gospodarstvenike, civilno družbo, oblikovalce javnega mnenja pozvala k resni javni razpravi o prihodnosti EU in temeljitemu razmisleku, kakšno mesto želimo imeti v njej.

Glede same EU pa bo treba tako organizacijsko kot vsebinsko na novo postaviti nekatera pravila in razmerja.

Unija v tem trenutku bolj kot karkoli drugega potrebuje povezovanje, zato bo to seveda težka preizkušnja. V preteklosti je bilo nekaj signalov, da bi na podoben način lahko svoje članstvo preverjale tudi nekatere druge članice. Sama si nikakor ne želim, da bi referendumi postajali nekakšno politično orožje. To mora biti tudi skupno sporočilo institucij EU in voditeljev evropskih vlad, ki se prihodnji teden sestajajo na vrhu v Bruslju.

V naslednjih mesecih in letih bo gotovo narejenih veliko analiz, v tem trenutku pa je pomembno to, da prelomnico prečkamo trezno in z mislijo na to, da se iz izkušenj in napak lahko učimo, da jih pa ne smemo ponavljati.