Spoštovani plenum!

Visoke plače in po koncu funkcij nadomestila evropskih, komisarjev, poslancev, sodnikov in drugih funkcionarjev od vedno predstavljajo tudi preventivo pred lobističnimi pritiski in zapletanjem v konflikte interesov, med in po mandatu.

Kot se je izkazalo za številne evropske komisarje, denimo Neelie Kroes, Karla de Guchta, da 10-letnega predsednika Evropske komisije Barrosa niti ne omenjam, to očitno ni pomembno, na pravilo vrtljivih vrat se požvižgajo, še več: Barroso sedi med Bilderbergi, Kroesova, nekdanja komisarka za varstvo konkurence, pa si je omislila celo podjetje v davčni oazi. Kako zelo konkurenčno! Kakšen zgled za državljane, ki jim EU prodaja zgodbe o transparentnosti in možnostih za vse.

Neka državljanka mi je pred dvema letoma zgrožena poslala vprašanje o konfliktu interesov Viviane Reding, ki sedaj sedi med nami. Po mnenju ad hoc etične komisije Evropske komisije (karkoli že to pomeni) tega konflikta ni bilo. Tako kot na koncu ne bo kazni za Irsko in Apple. Kajti nihče ni več za nič odgovoren.

Zakaj? Ker to ni v interesu Komisije, ker to ni v interesu vladajočih struktur v državah, zato pa je vse preveč leporečnih in nemoralnih ljudi na vodilnih položajih, skritih za dvoumnimi navodili, ki so se jih sami izmislili, zapisali in potrdili.   

Povejte, spoštovane kolegice in kolegi, ali je res nenavadno, če ob takih ravnanjih EU ne uživa nikakršnega spoštovanja več?