Upam, da je s teboj vse v redu in da carina za zdravila, ki sem ti jih poslala prejšnji mesec, ni bila previsoka. Sem ti nameravala poslati še domače piškote, a kaj, ko bi ti jih na meji vzeli. Saj veš, kaj se je nazadnje zgodilo s tisto potico in kovčkom športne opreme in kako so ti prebrskali stanovanje.

Joj, vedno sem bila tako vesela, da se ti je po 1. mali evropski vojni uspelo prebiti na sever in res ne razumem, kako je mogoče, da ste se sedaj tako grdo zapletli z Avstronemčijo. Upajmo, da je stanje nadzora samo začasno.

Mi smo kar v redu. V zadnjem tednu nas je najbolj razveselila novica, da je italijanski  trgovinski embargo ukinjen. Trgovanje s SloKroacijo bo zdaj spet lažje. V medijih poročajo, da smo se med 2. malo evropsko vojno in ob zadnji delitvi ozemlja vendarle naučili, da se splača upoštevati pravilo močnejšega. Upamo, tako pišejo, da bodo to uvideli tudi vaši politiki tam gor. Pa da boste, če nočete tvegati sankcij, verjetno morali več govoriti avstronemško, tako kot mi kroaško.

Jaz ti povem, da se tega ne morem privaditi. Pa tudi pravično se mi ne zdi.

Zelo si želim, da bi te lahko prišla obiskat. Drži pesti, da mi Urad za potovanja odobri vožnjo z vlakom na sever. Obvestilo čakam že 32. dan. Edini strah, ki ga še imam je, da mi bodo na kakšni od meja zaplenili potni list, ker imam v njem novinarski vizum Turčije. Prijateljica v Franciji ima podobno izkušnjo zaradi severnoirskega vizuma.

A veš, da so Juretu že četrtič (!) zavrnili prošnjo, da bi se zaposlil kot inženir, tokrat na jugu Madžarske. Enako kot Italijani in Iberci pravijo, da njegova diploma pri njih ne velja. Zdaj bo pač ostal doma, kaj pa.  Imran je pa spet zaprt. Pravijo, da je ponudil zatočišče nekim arabskim beguncem, namesto da bi jih prijavil, jaz pa mislim, da je vse samo zato, ker je musliman.

V tej Evropi se kar naprej vse zapleta. Vse je razdrobljeno, vsak dela nekaj po svoje.

Ampak veš, nocoj bo na glavnem trgu protest. Organizirajo ga Podporniki Očetov Evrope – POE. Saj se spomniš - pri zgodovini v rubriki utopistov ...  Monnet, Schumman ... ravno na današnji dan je bila objavljena njegova deklaracija. POE pri nas niso več prepovedani in so zdaj takoj izkoristili priložnost.  Jaz jih občudujem. In podpiram. Pravijo, da bi bile ideje v resnici izvedljive. Si predstavljaš? Da res ne bi bilo meja? Nič carin. Potovanja, študij, zaposlitve. Uresničili bi se najini revolucionarni načrti, ki sva jih kot punčki kovali ponoči pod odejo.

Sestrica, odločila sem se, definitivno grem na proteste. Naveličana sem že teh nenehnih zdrah in strahu ... Slutim, da je čas za spremembe. Morda bo ta dan nekoč zgodovinski. Dan združene Evrope?

Morda se nekaj tednov ne bova slišali. V tem času pa ne pozabi: nihče ne preživi sam.

Jaz sem vedno s teboj in te objemam,

tvoja sestra

 

 

Ne čudite se preveč. To pismo bi lahko bilo resnično, če bi na ruševinah Evrope namesto vizionarskih zamisli zmagale strasti sovraštva. Evropska unija je dokaz človekove modrosti in njegove zmožnosti, da v kritičnih trenutkih ohranja svojo zdravo bit.

Evropska unija je edinstven dosežek ljudske skupne volje. Če se je znašla v krizi, si ne zasluži gneva, marveč pomoč. Zazrimo se v njene in lastne vrednote in se ne vprašujmo le, kaj nam bo dala, marveč, kakšen je naš doprinos k napredni prihodnosti.

Skupaj smo močni, verjamem v nas.

Vsem želim vesel Dan Evrope!