Danes, še vedno v obdobju krize, se je razmišljanje o EU sprevrglo predvsem v kritike o negativnostih, ki nam jih nalaga bruseljska birokracija. Ki niso popolnoma neupravičene, a vendar ob njih preradi pozabljamo, kakšna je vloga držav in njihovih vlad v evropski integraciji,  in seveda vloga nas, državljanov.

Ob posebnih obletnicah, kot je 9. maj, bi vendarle veljalo razmisliti o tem, ali in koliko smo za stanje širše skupnosti odgovorni posamezniki. Kajti v resnici je zelo malo aktivnih državljanov, tako v Sloveniji kot v EU, ki so za spremembe voljni aktivno prispevati. Večinoma zgolj razpravljamo o vsem, kar je narobe, a nočemo ali ne upamo narediti pravih korakov, govorimo o odgovornosti, a je ne prevzemamo. Lažje je krivdo naprtiti drugemu – tudi državi ali Evropski uniji, gospodarstvenikom ali politikom. Zaradi te ujetosti, pričakovanja, da bodo nekaj naredili neki drugi, zaradi neke vrste brezbrižnosti, ki si jo veliko prevečkrat privoščimo (in jo denimo lepo prikazuje število volivcev na voliščih), zaradi tega, ker nikakor ne zmoremo sneti črnogledih očal, in zato ker nam, zaverovane v svoje kritikantstvo, polzijo med prsti neštete priložnosti, bi bilo prav, da bi imela tako dan Evrope kot dan zmage večjo težo. Da bi pomenila vzvod, ob katerem bi ne le na ta dan, marveč tudi ob drugih priložnostih z več teže razmišljali o svojem osebnem in širšem svetu, o morali in vrednotah, predvsem pa tudi o miru, v katerem živimo, a se ga ne zavedamo, ker se nam zdi povsem samoumeven in neporušljiv.
Kar je daleč od resnice. Vzpenjanje evropskih nacionalizmov, šovinizma, različnih nestrpnosti in naraščajoča diskriminacija, ki jim botrujejo različni vzroki, bi nas morali čim prej strezniti.  V preteklosti  so imele take težnje krvave posledice in izvor EU nas na to neposredno spominja.
Za mir in višje cilje človeka se niso borili le naši dedje in očetje. Zanje se moramo boriti tudi mi in generacije, ki prihajajo. Kajti le dosledno spoštovanje življenja  v sožitju je zagotovilo, da se naš skupni dom nikoli več ne spremeni v pogorišče. 

Tanja Fajon, evropska državljanka