Kako je afera Snowden, ki je lansko spomlad svetovni javnosti razkrila obseg nadzora, ki ga izvaja ameriška državna varnostna agencija NSA, vplivala na razmerja v mednarodni skupnosti?
Ali so Snowdnova razkritja spremenila mednarodno diplomatsko polje?
Spoštovanje človekovih pravic in nacionalna varnost: ali, in kako daleč, lahko posegamo?
Evropski parlament kot najbolj dejavna institucija EU v primeru Snowdnove afere: kaj smo naredili in kaj še lahko naredimo?
 
To so bila izhodiščna vprašanja včerajšnje popoldanske okrogle mize na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, na katera je evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) skupaj s strokovnjaki dr. Milanom Brglezom (predstojnikom katedre za mednarodne odnose na FDV), Natašo Pirc Musar (informacijsko pooblaščenko) in mag. Evo Tomič (vodjo sektorja za človekove pravice na Ministrstvu za zunanje zadeve RS) in pod moderatorsko taktirko mag. Sama Novaka (ZIP), podajala odgovore. Na pogovoru z naslovom ‘Med svobodo in varnostjo: Evropa pod nadzorom’ so sogovorniki ugotavljali, kako zagotoviti čim boljše varstvo podatkov Evropejcev in čim bolj dosledno spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega prava. Fajonova je predstavila polletno preiskovalno delo posebnega odbora EP, "ki je med drugim razkrilo, da si je tudi Evropa zatiskala oči in pozvalo h prekinitvi sporazumov z ZDA o prenosu bančnih podatkov in podatkov o letalskih potnikih na čezatlantskih letih."
 
"Glede na to, da mednarodna skupnost postaja vse bolj globalna, glede na potrebo po vedno tesnejšem sodelovanju med državami in na povezanost med različnimi akterji v mednarodni skupnosti, menim, da bo tudi na področju varstva podatkov in izmenjave podatkov prišlo do vedno intenzivnejšega sodelovanja in več transparentnosti. Jasno je, da so razlike v dojemanju zasebnosti med Evropo in ZDA velike, včasih se zdi, da so nepremostljive; jasno je tudi to, da bomo morali v prihodnosti najti kompromis, sodelovanje je namreč edina pot. A tako, kot pravi Alec Ross, nekdanji svetovalec za inovacije v State Derartmentu: “21. stoletje ni pravi čas za tiste, ki so obsedeni z nadzorom” (»The 21st century is a really terrible time to be a control freak«), je na konferenci med drugim še dejala poslanka Tanja Fajon.