11. junij 2012

Svoboda gibanja je osnovna pravica - poslanci o schengenu

Pričenja se junijsko plenarno zasedanje v Strasbourgu. Ena glavnih tem razprav med poslanci bo dogovor notranjih ministrov EU glede novih pravil za začasni nadzor v schengenskem prostoru.

O pravilih za začasno uvedbo nadzora v schengenskem prostoru bo že drevi razpravljal parlamentarni odbor LIBE, v torek dopoldne pa bo o tem tekla razprava na plenarnem zasedanju. V skladu z doseženim kompromisom, ki je močno razburil Evropsko komisijo in Evropski parlament, bi odločanje o uvedbi nadzora ostalo v glavnem v rokah članic. Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je že izrazil razočaranje nad odnosom vlad, ki parlamentu dajejo le posvetovalno vlogo. Ker pa je dogovor notranjih ministrov šele izhodišče za pogajanja, je pričakovati, da sprejemanje nove evropske zakonodaje na tem področju ne bo gladko. Poslanci se bodo namreč zavzemali za enakovredno vlogo Evropskega parlamenta in Sveta, kar predvideva tudi Lizbonska pogodba.
V torek je na dnevnem redu tudi razprava o t.i. zakonodajnem dvojčku gospodarskega upravljanja, ki med drugim Evropski komisiji daje pristojnost, da temeljito pregleda proračune držav članic. Parlamentarci bodo o tem predlogu glasovali v sredo.

Tretji dan zasedanja bodo poslanci s predsednikom Evropske komisije Josejem Manuelom Barrosom in evropskim komisarjem za proračun Januszem Lewandowskim razpravljali o večletnem finančnem okviru Unije. S tem v zvezi bodo govorili o resoluciji, ki predlaga reformo strukture prihodkov v evropski proračun, s katero bi zmanjšali prispevke držav članic v skupno blagajno. Za sprejetje naslednjega sedemletnega finančnega okvira je potrebno soglasje parlamenta, Evropski svet pa bo o njem prvič razpravljal na vrhu 28. in 29. junija.

Zadnji dan zasedanja, v četrtek, bo Evropski parlament razpravljal in glasoval o doslednejših in jasnejših pravilih glede označevanja in sestave mleka za otroke in hrane za osebe s posebnimi zdravstvenimi potrebami. Na dnevnem redu bo tudi glasovanje o poškodovanih silikonskih prsnih vsadkih francoskega proizvajalca PIP. Po nekaterih ocenah naj bi imelo sporne vsadke več kot 400 tisoč žensk po vsem svetu, od tega okoli 47 tisoč v Veliki Britaniji, 30 tisoč v Franciji in 4300 v Italiji. V Franciji, Nemčiji, na Češkem in Nizozemskem so ženskam svetovali preventivno odstranitev spornih vsadkov. Evropska komisija je februarja zahtevala izvedbo dodatne poglobljene študije o morebitnih zdravstvenih posledicah uporabe oporečnih vsadkov.

Plenarno zasedanje lahko spremljate tudi v ŽIVO.

Povzeto po STA