Iz arhiva
CRIM: več kot anti-mafijski odbor!
Tanja Fajon je bila v politični skupini S&D soglasno izbrana za koordinatorico v začasnem odboru za boj proti organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja? (CRIM). V tej vlogi je njena primarna naloga zastopanje politične skupine v pogajanjih z drugimi političnimi skupinami ter usklajevanje dela in interesov znotraj politične skupine.
Ker so med člani odbora tudi zelo znani borci proti italijanski mafiji - denimo Rita Borsellino (poročevalka v senci) in Rosario Crocetta (podpredsednik odbora), se je odbora CRIM hitro prijel vzdevek anti-mafijski odbor.
Rita Borsellino pravi: "Ustanovitev tega odbora je pomemben dosežek naše politične skupine, ki si že od začetka mandata prizadeva za jasen in odločen nastop proti organiziranemu kriminalu. Osebno sem izjemno vesela, da smo se končno odločili te probleme nasloviti z evropskega vidika. Do sedaj se je na mafijo gledalo zgolj kot na lokalni fenomen, kar je popolnoma zmotno, saj podatki kažejo ravno nasprotno sliko. Podobno kot korupcija, pranje denarja in ostale oblike kriminala je tudi fenomen mafije prisoten v vseh državah članicah EU. Zato si srčno želim, da bi začasen odbor uspel razviti in zagotoviti nova orodja in mehanizme za učinkovitejši boj zoper organiziran kriminal in korupcijo v Evropi, pri čemer morajo sodelovati vse države članice."
»V čast in veliko veselje mi je delati s sodelavci kot sta Rosario in Rita in tudi drugimi, ki imajo v boju zoper organiziran kriminal toliko neprecenljivih izkušenj. Ob taki sestavi imamo dobre možnosti, da odbor CRIM pusti pomemben pečat na že uveljavljenih, in predlaga nove mehanizme boja zoper organiziran kriminal, korupcijo in pranje denarja,« pa poudarja Tanja Fajon.
Pri čemer seveda ne gre le za boj proti mafiji. »V S&D menimo, da morajo biti vse klasične oblike organiziranega kriminala čim bolj enakomerno obravnavane, ne smemo pa pozabiti na sodobnejše oblike kriminalitete, denimo na prirejanje rezultatov v športu, vlogo finančnih deregulacij, na vzpon t.i. kriminalitete belih ovratnikov, vprašanja kibernetske in ekološke kriminalitete, medicinskih ponaredkov in ostalih kriminalnih pojavov,« je stališča politične skupine pojasnila Tanja Fajon.
Podatki o finančni vrednosti sodobnih oblik kriminalitete so namreč zaskrbljujoči. Kibernetska kriminaliteta, ki velja za eno najhitreje rastočih oblik organiziranega kriminala, naj bi po okvirnih ocenah EU na globalni ravni stala okrog 300 milijard evrov letno, izogibanje plačilu davkov pa naj bi vlade držav članic EU prikrajšalo za 1000 milijard evrov letnih prihodkov. V Sloveniji je samo v letu 2009 jobseg sredstev iz naslova davčnih utaj in izogiba plačilu davka znašal 175 odstotkov letnega javno-finančnega primanjkljaja. »Za primerjavo, leta 2009 bi lahko s temi sredstvi štirikrat napolnili celotne proračune danes žal ukinjenih ministrstev za šolstvo in šport, kulturo ter visoko šolstvo, znanost in tehnologijo,« je povedala Tanja Fajon in dodala, da je treba tako doma kot v EU čim prej opraviti temeljit pregled delovanja institucij, tudi skupnih, kot sta Europol in Eurojust, in izboljšati učinkovitost sodelovanja ustreznih organov držav članic.







