Iz arhiva
EP o vpletenosti evropskih vlad v skrivne prelete CIA in pridržanja pripornikov
Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) Evropskega parlamenta je ponovno načel vprašanje skrivnih priporov CIA na ozemlju držav članic EU ter izrednih izročitev in nezakonitega pridržanja državljanov EU, osumljenih s terorizmom povezanih aktivnosti.
Tokrat (prejšnje poročilo EP sega v leto 2006) se poročilo bolj od odgovornosti posameznih držav osredotoča na kolektivno odgovornost EU in njenih članic, ki niso preprečile ene najhujših kršitev človekovih pravic v Evropi v zadnjem desetletju.
Ob razpravi o osnutku poročila je Tanja Fajon dejala, da za razliko od prvega poročila ne moremo in ne smemo več govoriti o domnevnih kršitvah človekovih pravic: »Jasno moramo povedati, da je do množičnih kršitev univerzalnih človekovih pravic prišlo in da so jih v veliki meri omogočila ravnanja držav članic EU.«
Iz poročil mednarodnih nadvladnih (Združeni narodi, Svet Evrope) in nevladnih organizacij (Amnesty International, Reprieve) je razvidno, da je v primerih ugrabitev, nezakonitega pridržanja in izročitev osumljencev prihajalo do usklajenega ravnanja obveščevalnih služb držav članic EU z ameriško Centralno obveščevalno agencijo CIA. »Najhuje je bilo prisluhniti pričevanjem osumljencev in njihovih družinskih članov, ki so jih evropski agenti ugrabili na tleh držav članic EU, jih pošiljali v zapore v Libiji in Siriji, kjer so jih nato z bolj ali manj znanimi metodami zasliševali domači, ameriški in evropski preiskovalci in jih nato brez obtožb ali ustreznega pojasnila vrnili na ozemlje EU,« je razpravo v odboru komentirala Tanja Fajon.
S poročilom želi Evropski parlament zagotoviti vestno spoštovanje določil Pogodbe o Evropski uniji o spoštovanju človekovih pravic in ukrepih zoper kršitve držav članic. »Te primere je treba raziskati, tovrstna ravnanja obsoditi in jasno prevzeti kolektivno odgovornost. Zgolj z jasno in razčiščeno preteklostjo lahko gradimo boljšo, do vseh ljudi in narodov bolj prijazno in človeških življenj dostojno, prihodnost," je poudarila poslanka.
?
Blaž Furjan - po 16 letih vendarle do resnice o smrti vojaka?
Najbrž sem že večkrat omenila, da dobimo v pisarno veliko pisem naših državljanov. Nekaj se jih nanaša na moje poslansko delo, še več pa je takih, ki opozarjajo na nepravilnosti (z zelo različnih področij) in ob tem nemalokrat odražajo osebne stiske ljudi.
Nedavno nam je pisala gospa Barbara Furjan, sestra Blaža Furjana, ki naj bi leta 1997 kot vojak Slovenske vojske storil samomor s strelnim orožjem.








