Iz arhiva
Zavajajoče oglaševanje je težava tudi za slovenske državljane
Mož ima podjetje. Od EUROPEAN CITY GUIDE je junija 2010 prejel neke papirje. V naglici in zmoti smo popravili napačno navedene podatke o podjetju in jih vrnili na pošiljateljev naslov. Po dveh mesecih: nočna mora in račun za več kot 1000 evrov za oglaševanje in vodnik po podjetjih. Vse skupaj smo vrnili, saj podjetje oglaševanja ne potrebuje.
Računov je od tedaj že za več kot 2500 evrov, znesek bo najbrž še narastel, saj naj bi obrazec s podatki podjetja veljal kot pogodba za triletno oglaševanje. Sedaj se vrstijo grozilna pisma. Ko smo začeli iskati pomoč, smo ugotovili, da imajo podobne težave mnogi v Sloveniji. Kako naj ukrepamo, da nam ne bodo tuja podjetja z zavajajočimi pismi v angleškem jeziku pojedla še tisto malo denarja, ki ga majhna podjetja težko zaslužijo?
Odbor za peticije v Evropskem parlamentu je zaradi zavajajočega oglaševanja European City Guide in nekaterih podobnih podjetij prejel že več kot 400 peticij. Poslanec Simon Busuttil je decembra 2008 pripravil poročilo, poslanci pa sprejeli resolucijo, v kateri pozivajo Komisijo, naj proti tovrstnim škodljivim praksam ustrezno ukrepa. Poslovna praksa, ki jo izvajajo ta podjetja za imeniške storitve, namreč vpliva na tisoče predvsem malih podjetij v Evropski uniji in ima znatne finančne posledice. Ker so se pritožbe državljanov še vrstile, je Parlament junija letos problematiko ponovno obravnaval, saj je očitno, da Evropska komisija ni dovolj dobro ukrepala oziroma ni zagotovila, da bi države članice ustrezno izvajale ustrezne direktive (Direktiva 2006/114/ES).
Potrošniki naj, preden karkoli ukrenejo glede plačevanja, o zavajajočem oglaševanju obvestijo nacionalne oblasti (v Sloveniji je to Urad za varstvo potrošnikov) in svojega predstavnika v EP. Lahko se obrnejo tudi neposredno na poročevalca Simona Busuttila, na Evropski parlament pa lahko naslovijo tudi peticijo. Vse podatke najdete na: www.europarl.europa.eu
Blaž Furjan - po 16 letih vendarle do resnice o smrti vojaka?
Najbrž sem že večkrat omenila, da dobimo v pisarno veliko pisem naših državljanov. Nekaj se jih nanaša na moje poslansko delo, še več pa je takih, ki opozarjajo na nepravilnosti (z zelo različnih področij) in ob tem nemalokrat odražajo osebne stiske ljudi.
Nedavno nam je pisala gospa Barbara Furjan, sestra Blaža Furjana, ki naj bi leta 1997 kot vojak Slovenske vojske storil samomor s strelnim orožjem.








