06. junij 2012

Brezposelnost mladih

V Evropi je brezposelnih 5 in pol milijona mladih. Stopnja njihove brezposelnosti presega 20 odstotkov, kar je dvakrat več od povprečne stopnje brezposelnosti v Evropi in skoraj trikrat več od stopnje brezposelnosti med starejšimi od 25 let.

Nezaposlenost mladih nas v Evropski uniji letno stane 100 milijard evrov. Z le desetino tega stroška pa bi omogočili delovna mesta kar 2 milijonoma mladih Evropejcev!

Stranka evropskih socialistov je zato stopila v akcijo. “Tvoja prihodnost je moja prihodnost,” je slogan njihove kampanje, ki si bo prizadevala za uveljavitev evropskega mladinskega jamstva.

Gre za jamstvo po zgledu Avstrije in Finske, ki bi vsakemu mlademu človeku omogočilo, da se zaposli v štirih mesecih po uradnem zaključku šolanja.

V Avstriji je program je zastavljen tako, da mladi pridejo v podjetje kot vajenci*. Tako pridobivajo dodatna znanja, deležni so dodatnega izobraževanja in ker so vključeni v zaposlovalni sistem, jim je lažje poiskati nove zaposlitvene priložnosti. Tudi preko visoko razvitih in učinkovitih zaposlitvenih spletnih portalov.
S programom jamstvene sheme za mlade je avstrijska vlada pričela leta 2001. Takrat so za program namenili približno 170 milijonov evrov in vanj vključili 46 tisoč mladih Avstrijcev. Do leta 2010 se je število mladih interesentov podvojilo, finačni sklad pa povečal na skoraj 580 milijonov evrov! Del sredstev za izvajanje jamstvenega programa za mlade je Avstrija pridobila iz Evropskega socialnega sklada. Naša severna soseda ima danes eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi - približno 4 odstotke, brezposelnost med mladimi pa znaša okrog 8 odstotkov.
In če avstrijska mlada generacija z aktivnim udejstvovanjem v zaposlitvenih programih dokazuje, da ni in ne želi biti generacija "mama hotelov", zakaj bi bilo v Slovenji drugače?
Tudi slovenski mladi predolgo življenje doma čutijo kot breme – zase in za svoje bližnje. Zato se mnogi odločajo za najem kreditov ali stanovanj, in to kljub brezposelnosti ali zaposlitvam za določen čas. S tem postajajo ranljiva skupina, za katero obstaja nevarnost, da bo, če ne bo dobila boljših priložnosti in perspektiv, začela odhajati v tujino. Samo lani se je iz Slovenije izselilo 1550 ljudi več kot leto prej, med njimi veliko dobro izobraženih mladih, ki bi jih potrebovali doma, a jim ne moremo in ne znamo ponuditi kakovostnih delovnih mest.
Tudi s podatkom, da je brezposelnost mladih v Sloveniji še pod evropskim povprečjem - po ocenah Eurostata pri nas išče delo 16 odstotkov mladih – se ne bi smeli tolažiti. Vemo namreč, da je realno zaposlitveno stanje prekrito s sistemom dela preko študentskih servisov. Čeprav verjetno dobro zamišljen, se je ta sistem, sicer unikom v Evropi, izrodil. Ko ga je prejšnja vlada želela popraviti, je v odgovor dobila referendum in granitne kocke. Zaušnica Evropske komisije, ki jo je Slovenija dobila ta teden, češ da ni poskrbela za spremembe na trgu dela, bi morala sedanjo vlado strezniti.

Ne varčujmo na mladi generaciji. Pamet in znanje nista zastonj. Brez njiju pa bo Slovenija ostala na obrobju Evrope.

 *Preberite pismo državljana, v katerem opisuje poklicno izobraževanje nekoč in danes. Že uporabljeno ni nujno tudi neuporabno!